Lafipe kotar e romana qhibyaki sikavni Urma Menekshe

Romano Avazo Avatar

Romano Baro Dive 8-to April

Mashkarthemutno dive e Romengo festingyola vash e pakiv e anglune Mashkarthemutne kedipesko e Romane reprezentyengo kay adikerdilo pe 8 aprili 1971 ano Londoni, e kotorleipeya e 2 jenyune themyengo.

Si molipe te lepargyol kay kotorlutno anoa kava kongresi sine vi o romano aktivisti kotar o Prizren, penjardo Albanologi Nysret Seharsoj kote vash akaleske, adive me may purani romani mahala ani Kosova, Terzimahala ano Prizren adikerla o anav Nysret Seharsoj.
Delegatya akala Konferencako kontribuinde ofsialune ano formiripe e angluna Mashkarthemutna Romana Organizaciako IRU. Prekal akaya Konferenca decisizako vash romano flago e qaryale koloreya kay simbolizinla e phuv, bodlikano kolori kay simbolizinla o bodlipe thay e loli rota (ayekhakhardi Chakra e Ashokeski) sar simboli e Romenge bianipeske thanesko (India), koya simbolizinla e yag, phiripe thay progresi.
E romani himna Gelem Gelem thay decisipe e anavesko rom ka del agor e sah yaver diskriminipeske pitetenge sar: gipsy, cigan, magjup ty., thay ka azhutinel ano kreiripe e neve korkore pakyavipesko vash o sah roma ani lumia.

Ano akava kongresi reslilo o ledeipe e OYN-gi (Organizacia e Yekhune Themyengi), ulavipeya e UNCESCO kova kerela buti ini adive vash o mashkarthemutno kulturuno barvalipe. Moto “Opre Roma!” ulo politikuno pakyavipe e Romane Phiravipesko thay olako maripe vash hakaipe & socialuno yekhipe.

Pe bersh 1976, ani diz Chandigar e Indiako formirisalo angluno Romologiako Instituti, kote publikisali vi angluni revista titulimi “Rroma”. Ko akava bersh thay ani akaya diz adikerdilo angluno Lumiako Romano Festivali. Romane delegatya kay sine kotor akale anglune kedipesko e Indiaka sherunaministra, rnj. Indira Ghandi, koya mashkar yaver deklaringya “Roma siton bisterde qhavore e Indiake”. Rayna Gandi, o festivali putergya e alavyenca “Shukar ale nano biando than”. OYN ano rekomandipya e septembresko ko bersh 1977, penjarla e Romen sar etnikuni specifkuni grupa, sar yekh mangipe vash angloaqhavipe e diskriminipesko pedral akava haricuno komuniteti. Adive, Roma siton reprezentime ano OYN prekal o dikhlarnesko statusi, kova phiravgyola kotar Mashkartemutni Romani Unia (IRU). Roma sasavipeya siton reprezentime ano Evropako Konsili thay yaver Evropake institucie sar (Evropaki Komisia, Evropako Parlamenti, ty.), prekal Evropako Forumi e Romengo thay Romane Deputetya ano Evropako Parlamenti