Sheruno e Venezualako, r. Nicolas Maduro arestisalo kotar e amerikake force ani Venezuela mashkari yekh operacia realizimi pe 3.to yanuari 2026. Amerikako presidenti, Donald Trump konfirmingya korokoro kay o Maduro thay leskiri juvli transferisale ani Amerika vash te krisingyon kotar o akuze vash narko-terorizmo, trafikipe e kokainako thay bandukyengi prezencia.
E operacia realisali kotar elitarune force Delta Force paraskinaki rat mashkaro aqhavipe e energiako vash te keren o arestipe may lokho ani sheruni diz Karakas, pe ora 2 rakyako. Desar akalestar vash te ikalen e Delta Force kotar o than, aktivizisale may buderi se 150 avioyna kola bombardime nesave mahatnne siguraciake thana. Kotar e amerikake force ni yekh soldati na mulo jikay kotar e Venezuala si vi materialuno ziyani vi viktime e akala operaciako numay pandar o ofisaluno gendo na dendilo kotar e Venezuelako raipe.
Venezualaki supremyuni krisalin anavingya e Delcy Rodrigues sar presidenta e thaneski, jikay e armata pe qekat e ministrea Vladimir Padrino Lopez, penjarlola sar legitimuni presidenta. O Raipe akharla akaya operacia sar yekh “armataki agresia” thay o than si ano emergyentyuni situacia.
Buderi informacie si kay mothavena kay e Amerika kergya akava vash sebepi e naftako. Akaya informacia iklilo feriso o Donald Trump dengya lafi kay e amerikake kompanie ka khuven ano than. Numay e Rashtrako sekretari, Marco Rubio mashkari yekh intervista ano NBC, phenla kay olenge na manglape e Venezualaki nafta feriso siolen buderi nafta ani Amerika. Odova so na ka mekhen si kay e naftaki industria te kontrolingyol kotar e Amerikake dushmanya. Thovipa o puqipe soske e Kinake manglape lengi nafta, soske e Rusiake manglape lengi nafta thay soske e Iraneske manglape lengi nafta.
E lumiake reagipya pederal akava suro si ayekha: e Rusia akuzingya e Amerika vash keripe e “armatimo agresiako akti”, e Kinaki Avruni Ministria kergya kharipe vash te mekhen mesto e Maduro thay leska juvla yekhatar thay te aqhaven e Venezualke raipasko pelaripe, thay o trinto si o Irani kola vi on akala atakya akhare sar ushkavipe e thaneske nacionalune sovranitetesko.
Kubako presidenti, Miguel Diaz-Canel akhargya sar yekh kriminaluno atako, Kolumbiako presidenti Gustavo Petro akhargya sar sovranitetesko atako thay e Trumpesko aleati ani Argentina, Javier Milei, hramingya ano socialune rafina “o mestipe phirla anglal”.
Mashkarselikani skena, sar e OKB-esko Generaluno Sekretari, Antonio Guterres, phengya kay si horipa bishando kay o regulative e mashkareslikane hakayenge na respektisale. Sherunoministri e Bara Britaniako, Keir Starmer, phengya kay lesko raipe na ka qhorel asva vash o agor e Maduroska rejiako. May bari diplomata e Europaka Uniaki, Kaja Kallas si pali amerika, phenipa kay Maduro na sinele legimiteti thay manglape yekh tromipaski tranzicia numay si vash respektipe e mashkarselikane hakayengo, yekhe dromea vi e Spaniako sherunoministri, Pedro Sanchez phengya kay na penjarla e Maduro numay ni na penjarla yekh intervencia koya ushkavla o mashkarselikano hakay thay ningyargla o rayoni ani yekh na stabiliteti.







